Twix je na svet prišel kot zadnji mladič v leglu. Njegovi bratci so se skotili pred očmi domačih, medtem ko se je Twix tiho in nenadzorovano pojavil v Karinem ležišču. Od ostalih je bil že ob rojstvu težji za kar 70 - 80g, njegova debela ritka pa je eksponentno rastla iz tedna v teden.
Med bratci je veljal za najbolj dominantnega, vztrajnega, najglasnejšega, najmočnejšega in najbolj trmastega. Zaradi naprednosti v razvoju je prvi doživel pigmentacijo smrčka, prvi je odprl oči, prvi se je zagnal v krožnik s skuto, prvi je začel oponašati vedenje starejših psov. In kar je najbolj zanimivo, pigmentacija se ni končala le pri smrčku, obrobi oči in nohtkih, temveč ga je posula z noro simpatičnimi pegicami po tačkah in gobčku.
Twix se je oddajal do meseca maja, nato pa sva ga vzela na potovanje v Toskano, kjer se je izkazal za zelo pridnega, vzdržljivega psa. Prevozili smo kar 2500km in niti enkrat se ni pritoževal nad napornimi ogledi in hribovitimi potmi.
Twix je navdušen nad žogicami in plišastimi igračkami, zelo rad se skriva med odejami, še raje krade igrače iz Laurine sobe. Odlično se znajde v pasji druščini, z veseljem pa sprejme vsakega psa, ki pride na obisk ali v varstvo.
Ker ga je pred nekaj dnevi ugriznil mešanec s pitbullom, bova morala še bolj delati na njegovem pristopu do večjih psov, saj zadnje dni zelo opozarja ter kaže kanček jeze in dvomov pri vsakem psu, ki ga srečamo. Drugače ni vedenjsko zahteven, je zelo prilagodljiv, poslušen in mladostniško navihan. Karakterno je popolnoma jackovski - hiperaktiven, pogumen, trmast, samosvoj in neverjetno vesel kuža. Neustavljivo maha z repom ter navdušeno podarja poljubčke vsem ljudem in živalim, ki mu pridejo nasproti. V Pisi je celo skočil na nekega Italijana, ki se je sončil pod poševnim stolpom, ter ga začel lizati po obrazu! A le kako bi bil jezen nanj, če je pa tako posrečen kuža.
Ni komentarjev:
Objavite komentar