»ROLAJ«
Gre za zabaven trik, pri katerem se pes povalja po tleh.
Kar izgleda kot nekakšen bočni preval.
·
Pri učenju moramo imeti 100% pasjo pozornost.
·
Za vajo uporabljamo priboljške in kliker.
·
Pes naj bi pred tem trikom že znal ukaz prostor
in mu ležanje ne bi smelo delati problemov.
·
S priboljškom zvabimo psa v ležeči položaj. Pri
tem ne uporabljamo ukazov in dotikov. Ko se pes prvič uleže, kliknemo in ga
nagradimo.
·
Nato ga iz ležečega položaja s priboljškom
zvabimo, da se prekotali. To bomo najlažje dosegli, da priboljšek premikamo
mimo njegovih ušes proti tilniku.
·
Od psa ne smemo pričakovati preveč, saj gre za
nenaravni položaj. Zato moramo nagraditi vsak nadaljnji premik k prevalu.
·
To storimo najlažje tako, da celotni preval
razdelimo na več sekvenc, v katerih psa postopoma privajamo na valjanje.
·
Celotna vaja je veliko lažja, če pes že zna trik
iz prejšnje številke Kužka, poimenovan »Bam-bam«, saj se je v tistem triku že
naučil uleči na hrbet. Naša naloga je, da mu pokažemo le še preostali del
prevala.
·
Veliko psov trik nerado izvaja, zato moramo biti
pri učenju potrpežljivi in od psa ne smemo pričakovati preveč. Če vidimo, da mu
učenje postaja dolgočasno, vajo prekinemo in nadaljujemo kasneje.
·
Vajo ponavljamo, klikamo in psa nagrajujemo za
uspešno izvedbo.
»IZPUSTI«
Učenje »izpusti« je zelo pomembno povelje, mnogokrat tudi
življenjskega pomena. Vse večkrat se namreč srečamo s primeri nastavljenih
strupenih pasti za pse v urbanem okolju. Zavedati se moramo, da bo psa lažje
naučiti izpustiti svojo igračo, kot pa najdeno kost ali povoženo miš na
sprehodu. Razlika je predvsem v času in intenzivnosti, ki jo mislimo nameniti
učenju vaje.
·
Za vajo potrebujemo igračo, s katero se pes
najraje igra (plastična kost, vozelj), kliker in priboljške.
·
S psom se igramo, vlečemo z njegovo igračo.
·
Med igro mu v zameno zanjo ponudimo priboljšek.
V trenutku, ko igračo spusti, kliknemo in ga nagradimo. Če mu igrača več pomeni
kot priboljšek, moramo za nagrado izbrati nekaj boljšega, na primer koščke
salame ali pašteto.
·
Po nagradi nadaljujemo z igro in večkrat
ponudimo priboljšek za igračo.
·
Ker bo pes hitro dojel, kaj želimo od njega,
lahko začnemo hitro uporabljati ukaz »izpusti«, »pusti«, »pljuni« ali po želji.
·
Tako pri vaji, kot tudi v nadaljnje, pes ne sme
poznati situacije, v kateri ukaza ne bi izpolnil. To pomeni, da moramo za
nagrado vedno izbrati nekaj boljšega, kot tisto, kar drži v gobčku. Prav tako
pa ukaza ne uporabljamo, če vemo, da pes nečesa ne bo izpustil. Na primer: če
bo pes našel na vrtu velik kos mesa in vemo, da ga v procesu učenja ne bo
izpustil, mu meso raje na silo vzamemo in ukaza ne uporabimo. Zavedati se
moramo, da je najdena hrana za psa velika nagrada, za katero bi potrebovali še
večjo dobroto, da jo nadomestimo.
·
Vajo postopoma nadgrajujemo tako, da dajemo psu
vedno bolj sočne nagrade za boljše najdbe. Ponudimo mu govejo kost, nagrada
zanjo pa mora biti še boljša, npr. koščki mesa, pašteta, koščki salame.
·
Vajo nadgrajujemo tudi s pomočjo družinskih
članov. Psu tako odvzemamo dobrote, ki so mu jih ponudili drugi.
·
Vaji v hiši sledi nadgradnja zunaj. Na dvorišču
nastavimo kost, da bo imel pes občutek, da jo je našel in je zato njegova.
Zopet zahtevamo, da jo izpusti in ga nagradimo z nečim boljšim. Za vajo na
odprtem uporabimo sledni povodec, saj lahko pes večje območje izkoristi za
izmikanje in bežanje pred nami, dokler grize najdeno.
·
Pri vaji se držimo glavnih pravil – pes ne sme
dobiti možnosti, da stvari ne izpusti ob ukazu. Okolja za učenje morajo biti
nadzorovana, v primerih, ko vemo, da pes ne bo izpustil, tega ne zahtevamo, saj
si s tem zmanjšujemo možnost, da bo naslednjič izpustil.
·
Vsekakor pa moramo vedeti, da je preventiva
boljša kot uporaba ukaza. To pomeni, da je dobro natančno spremljati vedenje
našega psa v okolju in ga opozoriti z ukazom prepovedi »ne« iz ene prejšnjih
rubrik, še preden si prilasti najdeno stvar, kot pa odvzem, ki se mu bo
mnogokrat zdel nepravičen.
»PO GOSPOSKO«
(nadgradnja vaje »dotik«)
V preteklih številkah smo opisali, kako psa naučite, da
se na ukaz dotakne želene površine in nadgradnjo učenja kompleksnejšega ukaza, kot je
prižiganje/ugašanje luči. Osnovo »dotika« lahko uporabimo tudi za simpatični
trik, ko pes pri ležanju po gosposko prekriža tački.
·
Pri učenju moramo imeti 100% pasjo pozornost.
·
Pes naj bi pred tem trikom že znal ukaz prostor
in mu ležanje ne bi smelo delati problemov.
·
S priboljškom zvabimo psa v ležeči položaj. Pri
tem ne uporabljamo ukazov in dotikov. Ko se pes prvič uleže, kliknemo in ga
nagradimo.
·
Uporabimo površino, na katero je naučen, da se
jo dotakne. Za različne vaje imamo lahko različne površine. Psa pa lahko za
vsako posebej naučimo, katere se dotika s smrčkom in katere s tačko. Na primer:
Pri nas uporabljamo za dotik s taco pokrovček od majoneze, za dotik s smrčkom
pa del kartona. Za učenje dotika s smrčkom in tačko obstaja isti potek vaje, le
da pri obeh klikamo za drugo želeno vedenje.
·
Pred psa, ki je v ležečem položaju, položimo
površino, ki jo je naučen dotikati s taco. Zahtevamo že naučeni »dotik«.
·
Kliknemo in nagradimo, če vajo izvede brez, da
bi pri tem vstal ali se premaknil.
·
Vajo večkrat ponovimo, pokrovček postavljamo
pred psa.
·
Ko jo izvaja 100%, premikamo površino v stran, v
katero bo prekrižal tački. Ob vsakem dotiku kliknemo in nagradimo.
·
Končna stopnja vaje je dotik površine preko
tačke, ki je pri miru. Za vsak dotik brez vstajanja in premikanja celega telesa
kliknemo in ga nagradimo.
·
Ko pes tekoče izvaja vajo s križanjem tačk v
ležečem položaju, dodamo ukaz, npr. »po gosposko«, »križaj«, »prekrižaj«.
·
Psi se veliko hitreje in lažje naučijo trikov,
če pri vajah vedno uporabljamo iste gibe, ki jih nato nadomestimo z besednimi
ukazi.
Namesto učenja s površino, lahko uporabljamo tudi laser,
pri čemer psa učimo, da s tačko dotika piko, kamor merimo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar