Morda je
kriv Twix ali pa sem bila letos le
bolj pozorna na veliko število psov, ki so svoje kosmate
repke namakali v Hrvaško morje. Odločitev za destinacijo je bila
spontana, podala sva se "za nosom", vsekakor pa upoštevala priporočila živaloljubcev s
portala Pes-moj prijatelj. Pristala sva na
Krku, v strogem centru
Baške. Za pridevnik "strogi" sva sicer
plačala kar mastne apartmajske denarce, a krasno okolje je odtehtalo svoje.
Pasja plaža je bila iz najinega balkona
majhna pika na drugem koncu obale. Tako majhna, da sva vsako jutro pred podvigom
vzdihovala, med potjo
prekleto švicnila ter se kot mala otroka, skupaj s pregorelim Twixom, vrgla v kristalno čiste valove.
S
Twixovimi prvimi počitnicami sva zelo
zadovoljna.
Baška toplo sprejema pse, dovoljeni so v restavracijah, ljudje jih radi pocrkljajo,
pasja plaža pa je odlična. Temperature morda niso bile v zadnjem tednu tako visoke, a
senca, ki po dopoldnevu pade na pasji predel, se kar prileže. Plaža je
kamnita, z manjšimi peščenimi predeli, opremljena s
košem za iztrebke (sicer ga ta izvensezonski teden niso izpraznili) ter dvema smetnjakoma za odpadke. Lastniki psov
vzorno pobirajo smeti, psi pa so večinoma
lepo socializirani. Naš Twix se sicer od napada še ni sprijaznil z velikimi črnimi psi, vendar se je z manjšimi predstavniki
odlično ujel.