petek, 17. avgust 2012

Zakaj jim ni mar?

Po tem, ko se že tisočkrat vprašaš "Zakaj jim ni mar?" je potrebno narediti korak naprej. Naprej, izven množice prestrašenih, ignorantskih in neumnih gruč. Žalostno je, kako so hkrati sprijaznjeni, malček nevoščljivi in včasih celo agresivni. Še bolj žalostno je, da resnico vedo že mnogo let, pa se raje vztrajno zaletavajo v en in isti zid, namesto, da bi ga obhodili in končno naredili nekaj, kar bi jim dalo težo, vrednost in ime. Kaj je človek brez imena? Kaj je človek brez želje, uspeha in notranjega miru? Kaj je človek brez vrednote?

Smet. Nič drugega.
-----------------------

Po Žaku, Asterixu, Binni, drugih rešenčkih ter najinih začasnikih, nas je pred kratkim pretresla Posavska zgodba, ki poleg žalostne družinske usode, neuravnovešenih ljudi in popolne življenjske bede, zahteva še hudo trplenje domačih živali.

Na slednje nas je opomnila ravno bolehna gospa, okoli katere se odvija šokantna življenjska usoda. V strahu za življenje psa ter domače muce, se je obrnila na Posavsko društvo, saj naj bi se pri hiši družinski prepiri in nejevolja zgrinjali predvsem nad živali. Le-te naj bi že vrsto let trpele, prejemale boleče brce in bile mnogokrat izpostavljene nasilni in vidno agresivni gospejini hčeri.

Pri prvem obisku smo odnesli muco Barbi Angelino, ki se že stiska s svojo lastnico v mehki postelji. Muci majhne rasti so pred kratkim doma pobili mladičke, bila je večkrat pretepena, polomljenih je imela kar nekaj zob, vidno otečen gobček, trpela je za ušesnimi garjami in bolhami. Karakterno je zelo nežna, prijazna in glede na izkušnje z ljudmi, zelo zaupljiva.


Pes Reks je ostal v nezdravem okolju še nekaj časa. Namreč, pri reševanju živali je vedno največji problem namestitev. Manjše pse bi sprejel vsak, medtem ko se večjih otepajo. Na srečo so nam priskočili na pomoč člani društva Animal Angels ter našli družino z ograjenim vrtom, kjer bi kuža lahko pozabil na debelo verigo in pretesno ovratnico.

Po podrobnejšem pregledu na veterini MH so danes ugotovili, da ima kuža zaradi nekvalitetne hrane zelo slabo kožo, prekrit je s trumami bolh, na tačkah ima preležanine, nekaj brazgotin kaže na bivše poškodbe, medtem ko sta rani na ušesih še nezaceljeni. Razen hude zanemarjenosti je 9-letni gospodič kar zdrav in neverjetno prijazen. In sprašujem se, le kako so lahko psi tako navdušeni nad ljudmi po tem, ko so mnogo let privezani v blatu na 2-metersko verigo? Kakšna moč in predanost morata bivati v pasjih glavah, da kljub travmam ne izgubijo zaupanja?


Nežni velikan lahko tako od danes naprej znova zaživi. Pozabiti mora na svoj prihod iz zavetišča v surovo družino, kjer se ga je lastnica naveličala in ga hotela oddati ciganom. Pa na to, da ga je potem prepisala na svojo mamo, češ "pa ti skrbi zanj, če si tako pametna." Pa na mnogo let, ki jih je prečepel pod domačo smreko, na blatnih tleh, privezan na majhno leseno pasjo utico, na težki 2-meterski verigi. Pa na brce, ki jih je prejemal. Pa na sekiro, s katero ga je bojda napadla. Pa na histerično vreščanje in njene zle oči ... Veliko hudega, premalo lepega, kot bi si dobra dušica zaslužila.

Držimo pesti in tačke, da se bo kmalu privadil svojega lepšega, novega življenja.  
Hvala Animal Angelsom za pomoč.




torek, 14. avgust 2012

ponedeljek, 13. avgust 2012

Pes Pesu Pes 10.

Pozivu k sodelovanju z idejami in vprašanji se je odzvalo že nekaj ljudi. Nekateri so najino pisarjenje pohvalili, drugi pa so se oglasili s konkretnimi vprašanji.

Vir:www.dogcentral.info/
TAMARA:
1. Mojo Neli sta že spoznala in videla, kako se obnaša do drugih psov. Zanima me, kako bi jo lahko naučila, da se ne bi zagnala v vsakega psa z zobmi (sicer ni še ugriznila, ampak samo opozarja), ampak da bi se normalno povohala, se pustila povohat ali se mogoče celo igrala? To početje mi gre zdaj res že na živce, saj se sama zelo trudim, da bi bila čim bolj v stiku s psi.

2. Drugo vprašanje pa je, ali je pes "naučen", da ima rad ali nerad otroke? Prijateljica ima enoletno hčerko, ki jo je Neli imela zelo rada, zdaj pa ji je začela kazati svoje pravo obnašanje s kazanjem zob (sicer izgleda zelo smešno, ker kaže zobe, obenem jo pa liže), večkrat pa jo je tudi poskusila zagrabiti za čevelj, ni je nikoli stisnila, ker punčka sploh ne reagira, torej je ne boli, niti se ne boji, ampak meni je pa res neprijetno.



Ljudje smo pogosto presenečeni, kako se naši psi odločijo na svoj način spopadati s svetom okoli sebe. Naj bodo reakcije še tako nerazumljive in nepredvidljive, zavedati se moramo, da so zrastle na dosedanjih izkušnjah, na mikro človeških napakah, večinoma ob nepremišljenih odzivih lastnika. Če pod drobnogled vzamemo pasjo preteklost in naše vedenje, lahko pogosto kar sami ugotovimo iz kod izvirajo vedenjski problemi našega psa. Preteklosti sicer ne moremo spremeniti, na srečo pa so psi, ne glede na pasmo in starost, pripravljeni poslušati in se znova naučiti pravilnih pristopov.

1.  Odgovora na prvo vprašanje bo verjetno veselih veliko ljudi, saj gre za enega najpogostejših pasjih problemov na svetu. Zaradi pomanjkanja socializacije, tako z ljudmi kot tudi psi, sva imela podoben problem z najino maltežanko Tio. Ozdravljena bivša "pretepačica" je danes popolnoma drug pes, ki ne potrebuje povodca, na sprehodih mirno pozdravi vsakega psa, mimoidoče ljudi pa ignorira. Glavni problem je, da Neli ne mara drugih psov v "svojem prostoru", zato jo je potrebno naučiti, da je bližnji stik z njimi normalen. Izbruh jeze/straha/laježa/agresije je pasja rešitev problema, saj se na ta način drugi od nje odmaknjejo. Naša naloga je, da psa naučimo pravilnega, želenega pristopa.

Kako do takšnega rezultata?
Izbruh neželenega vedenja je potrebno ustaviti še preden se razvije. Ko se pes že zapodi v mimoidočega, ga kreganje, kričanje in cukanje ne bo izučilo. S stresanjem jeze na psa lahko stvari le poslabšamo, zato je naša naloga, da mu pokažemo vedenje, ki ga želimo.

Slednje se najenostavneje izvaja, če imamo psa na dosegu - ob srečanju naj bo naš pes na povodcu. Pozorno spremljamo vedenjske znake, saj je trenutek našega odziva zelo pomemben. Ko je pes na tem, da bo izvedel vedenje, ki se ga želimo znebiti, t.j. napadel/zarenčal/pokazal zobe, moramo takoj preusmeriti njegovo pozornost. Kako preusmeriti pozornost? Večinoma se uporablja priboljšek, glasovna prepoved, npr. ostri "a-a", lahko tudi kretnje, če nič ne zaleže pa dotik. Nato psa nagradimo. Sčasoma bo pes razumel kaj želimo in nam ob srečanju z drugim psom namenil več pozornosti.

Tako kot se ljudje na cesti pozdravljamo, se psi ob srečanju povohajo. Ker je Neli občutljiva na takšne stvari, bi bilo najbolje, da  jo ob srečanju s psom primeš v naročje in sama nastaviš psu, da jo povoha po zadku. Nato jo nagradiš, če pa bo poskušala zarenčati, preusmeri njeno pozornost. Slednja vaja je hkrati dobra tudi zato, ker si psa s tem tudi na nek način podrediš.

Podobne metode uporablja veliko pasjih trenerjev, če si si ogledala kakšno epizodo Cesarja Millana, lahko takšen prijem srečaš tudi tam. Seveda ne gre pričakovati, da se bo njeno vedenje spremenilo kar čez noč. Potrebno je veliko vaje in tvojega potrplenja. Najina Tia je potrebovala kar nekaj mesecev. Po vsakem srečanju s psi jo še vedno nagradiva in pohvaliva.

 2. Ljubezen do otrok se od psa do psa razlikuje. Večina psov ima tako do mladičev kot tudi do otrok zelo visok prag tolerance, mnogi brez vaje vedo, da se morajo igrati veliko bolj nežno kot z odraslim človekom. Primerov z ugrizom otrok je malo, večinoma se zgodijo zaradi strahu ali bolečine, ki jo otrok po nesreči povzroči psu.

S tvojim opisom pasjega vedenja nisva dobila občutka, da bi bila deklica ogrožena. Prej bi rekla, da jo Neli jemlje kot pasjega mladiča. Liže jo, hkrati pa s prijemom za čevelj kaže nujo po nadzorovanju. Kazanje zob se v tem primeru ne sliši nevarno, lahko pa jo redno opozarjaš, ko ponovi vedenje ter jo pohvališ, ko se lepo vede. Če pa bi kdaj slutila, da se tvoj pes počuti neugodno, pa moraš seveda posredovati.

Zanimivosti iz pasjega sveta IX.

Pri iskanju najmočnejše pasme na svetu, bi bilo zelo težko izluščiti samo eno. Pasemske zmožnosti se zelo razlikujejo, zato se v iskanju najmočnejšega podeljuje več nazivov.

NAJMOČNEJŠI VLEČNI PES: Sibirski haski


NAJMOČNEJŠI PES glede na MIŠIČNO MASO: Mastif

 NAJMOČNEJŠI UGRIZ PSA: Rottweiler

 NAJMOČNEJŠI PASJI LOVEC: Rodezijski grebenar



Pri moči seveda ne smemo pozabiti tudi pasme, ki so jih uporabljali za pasje boje - bull terierji, bokserji in pitt bulli - pa pasmo, ki je nekoč reševala ljudi - Bernardinec, pa Južnoafriškega Bordebela, ki je lovil leve, in mnoge druge.

Vir: http://www.dogcentral.info/powerful-dog-world/

Beri še:
Zanimivosti iz pasjega sveta VIII. - inteligenčna lestvica pasem
Zanimivosti iz pasjega sveta VII. - Jack Russell terier - filmska zvezda
Zanimivosti iz pasjega sveta VI. - pasji filmi
Zanimivosti iz pasjega sveta V. - splošne zanimivosti
Zanimivosti iz pasjega sveta IV. - slo. revije, parki, trgovine, društva, zavetišča
Zanimivosti iz pasjega sveta III. - državna statistika, top SLO in ZDA psi
Zanimivosti iz pasjega sveta II. - o anatomiji
Zanimivosti iz pasjega sveta I. - o pasmah

petek, 10. avgust 2012

Pirenejski ovčar

"Katere pasme je kuža Joris?" ste v preteklih tednih spraševali mnogi bralci in mimoidoči, ki ste veselo, kuštravo pojavo srečevali na sprehodih.

Pasma je pri nas redka in nepoznana, julija 2012 ste lahko o njej brali v reviji Moj pes. Tudi sama sva se prvič srečala s predstavnikom Pirenejskega ovčarja in morava povedati, da sva nad Jorisom navdušena.
Joris

O PASMI: PIRENEJSKI OVČAR

Originalno ime pasme: Berger des Pyrénées  (Pyrenean Sheepdog )
FCI skupina: 1. FCI skupina - Ovčarski in pastirski psi
številka FCI standarda: 138
Velikost pasme: srednja
Velikost (samci): 40 - 54 cm
Velikost (samice): 40 - 52 cm
Življenjska doba pasme: 12 - 15 let
Barve: peščene barve do rdečerjave, črna ali siva, harlekinski vzorec
Dlaka: dolga, zelo gosta in rahlo valovita (dve vrsti: s kratko dlako na obrazu in dolgodlaki pirenejec)
Vir: www.pasme-psov.si

Že po imenu sodeč gre za pasmo, ki prihaja iz francoskih Pirenejev. Vzrejena je bila predvsem kot ovčarski pes za pašnjo ovac. Na pogled so ti psi tako specifični, da jih poznavalec zlahka prepozna, laiki pa najpogosteje mislijo, da gre za mešance.

Gre za zelo inteligentno in vdano pasmo z močnim lovskim nagonom. So zelo hiperaktivni, zato potrebujejo veliko pozornosti in športnih aktivnosti. Na lastnika se zelo navežejo, medtem  ko so do tujcev previdni. So odlični čuvaji, zelo radi lajajo. Niso primerni za neizkušene in neaktivne lastnike ter za ljudi, ki niso pripravljeni posvetiti vse svoje pozornosti vzgoji in treningu. Lastnik Pirenejskega ovčarja potrebuje čas in potrpljenje, da se bo vzgoji posvetil tudi po več mesecev. Neizkušeni lastniki, ki želijo predvsem spremljevalca in družabnika naj raje premislijo o nakupu kakšne manj zahtevne pasme. Gre za učljivo pasmo, glede nege ni zahteven, saj mu dlaka ne odpada. Zdravstvene težave, ki se najpogosteje pojavljajo pri tej pasmi, zadevajo zlasti oči in sklepe. Pogosti sta displazija kolkov in izpah pogačice, pa tudi dedna očesna bolezen, ki vodi v delno ali celo popolno slepoto. Lahko se pojavijo tudi težave s sluhom in epilepsija. Pasma se prilagodi vsem bivalnim razmeram, bistvena je predvsem količina dnevne aktivnosti. Tako kot pri vseh psih velja, premalo aktivnosti vodi v dolgočasje in destruktivnost.

Viri: 
www.pasme-psov.si

Priljubljene objave: