petek, 17. maj 2013

Pes Pesu Pes 13.

Pozivu k sodelovanju z idejami in vprašanji se je odzvalo že nekaj ljudi. Nekateri so najino pisarjenje pohvalili, drugi pa so se oglasili s konkretnimi vprašanji


VPRAŠANJE:
Naša 11-mesečna psička se ob srečanju z drugimi psi razburi, sicer se mi zdi da pozitivno, saj jih hoče spoznati in se z njimi igrati. Zanima me, če ji ob srečanjih z drugim psom, ko pokaže zanimanje, popustim, ko povleče v njegovo smer ali bi jo bilo bolje navaditi, da se najprej umiri, šele nato pristopi do psa?


Predvsem za mlade pse je navdušenje nad drugimi psi razumljivo. V lastnem leglu so se navadili igre z bratci ter sestricami, in če iz ranega otroštva nimajo slabih izkušenj s tujimi psi, bodo srečanja vedno vesela in razigrana. Poleg slabih izkušenj lahko na mladega psa in njegov odnos do mimoidočih vpliva tudi lastnikovo vedenje in reakcija na situacijo.

Najbolje je, da mladega psa že v prvih mesecih naučimo pravilnega srečanja z drugimi psi. Z drugimi besedami povedano, gre za srečanje brez konfliktov. Da to dosežemo mora biti pes umirjen in sproščen, saj nikoli ne vemo, kako bo tuj pes odreagiral. Da bo cel potek srečanja miren, moramo znati razbrati vedenjske znake psov. Ali tuj pes veselo miga z repom, vleče proti našemu, ga želi dominirati, se mu ob srečanju naredi griva, vleče stran, renči? Še bolj očitni znaki se ponavadi pokažejo pri lastniku psa, ki nam gre nasproti. Velikokrat se zna zgoditi, da lastniki tujih psov niso sigurni, kako bo njihov pes reagiral in so negotovi v celotnem procesu. Takšnim primerom se je najbolje izogniti dokler nismo 100% v odziv lastnega psa. Osebno ob srečanju tujih psov vedno raje vprašamo, če je njihov kuža hud in če se lahko povohata.
Pomembno je, da celotno srečanje nadzorujemo in kontroliramo. Mi smo tisti, ki bomo psa odpeljali do drugega psa. Zato se ne smemo pustiti vleči, ampak raje počakajmo, da se psi umirijo in šele potem naredimo prvi korak. Prav tako mi določimo, kdaj lahko naš pes povoha tujega in ga medtem za njegovo mirnost nagradimo s priboljški ali hvalo. Psu ne pustimo, da skače po tujem psu in ga vabi na igro, saj pločniki in sprehajališča niso prostor za igro. Pravzaprav pripetemu psu raje nikoli ne dovolimo, da se igra. Igrali se bodo nekje na travniku ali v kakšnem ograjenem prostoru, ki je namenjen temu in je pod VAŠIM nadzorom.

Prav tako predlagam, da psa ne spuščate s povodca dokler niste prepričani, se bo na vaš klic odzval tudi sredi še tako zabavne igre. Zato raje na začetku uporabljajte sledni povodec, ki se bo vlekel za psom. Zelo uporaben je zato, ker psu s tem ne pustite možnosti, da se na vaš klic ne odziva. Ko ga želite poklicati, primite za povodec (to je nekje 10m dolg povodec, ki ga pes vleče za seboj) in psa pokličite.
Če se pes ne odziva ga malo pocukajte (ne vleči s tem povodcem) in počakajte da pride k vam. Nagradite ga VEDNO ko pride k vam. Psu more biti prihod na klic boljši od igre, zato more biti pohvala še toliko boljša in mamljiva.

Slednje lahko redno vadite s svojimi pasjimi prijatelji. Pse pokličite med igro in jih zelo nagradite ter potem zopet spustite nazaj v igro. Psa s tem navadite tudi tega, da vsak vaš klic ne pomeni, da ga boste pripeli na povodec in prekinili zabavno druženje.


Učenje psa je življenjski proces, zato lahko z nagrajevanjem za vsako "mirno srečanje" nadaljujete tudi, ko bo pes odrasel.

1 komentar:

lid pravi ...

Hvala !!! :)

Priljubljene objave: