PoPasje: Pes Pesu Pes 14.

ponedeljek, 20. maj 2013

Pes Pesu Pes 14.

Pozivu k sodelovanju z idejami in vprašanji se je odzvalo že nekaj ljudi. Nekateri so najino pisarjenje pohvalili, drugi pa so se oglasili s konkretnimi vprašanji.

VPRAŠANJE:
Pozdravljena, hvala že vnaprej za pomoč. S partnerjem sva najprej začasno namestila kužiko, dokler ji ne bi našli stalnega doma. Ker smo se vsi trije zaljubili, je ostala pri naju v stalnem domu. Zdaj ima približno eno leto, ob posvojitvi pa je imela okoli 6-7 mesecev. Je mešanka manjše rasti (7kg). Imeli smo ogromno težav, saj se je bala tako hoje ob cesti (zaradi avtomobilov), hitrih gibov... pa smo vse to rešili. Še vedno pa imamo ogromen problem, ker se boji ljudi. Zdaj smo že v tej fazi, da včasih kakšnega tudi ignorira, a če kdo hodi za nami, se prestrašeno obrača, laja in renči nanj. Prav tako so velike težave, ko dobimo obisk, ker se nikakor ne more umiriti, laja, renči, repek je non stop med nogami. Ko pa se navadi, je zelooo ljubeča in crkljiva, a za enkrat žal samo z nama, z mami in še s kom bližnjim. Hvala že vnaprej!


ODGOVOR:
Glede na to, da je psička pri vas šele nekaj mesecev, moramo pohvaliti vaše delo in vztrajnost, saj je napredek včasih veliko počasnejši in kompleksnejši. Opazno je, da se psička privaja na življenje pri vas, vam iz dneva bolj zaupa in je dojemljiva za novosti, ki so zanjo sicer grozljive. 

Težko je opisati točen postopek rehabilitacije, saj je veliko odvisno od intenzitete strahu in njene odzivnosti, ko je prestrašena. Zavedati se moramo, da sta tolažba in božanje v primeru travme le spodbujanje neželjenega vedenja. Ter da se v takšnih situacijah večinoma odločimo za ignoriranje in preusmeritev

Strah pred neznanci je ena najtežjih stvari, saj nikoli ne moremo popolnoma nadzirati dogajanja okoli nas in reakcij ljudi. Zato se je v procesu učenja najbolje lotiti dogajanja v obvladljivem prostoru t.j. doma.
Najpomembnejša stvar pri vsakem neželenem vedenju, najsi bo to agresija, pretirana navdušenost ali strah, je psa umiriti. Pod vplivom adrenalina so namreč vsi lastnikovi odzivi odveč. Ker je vaša psička ob prihodu obiskovalcev zelo nemirna, bi zanjo potrebovali miren kotiček, v katerem se počuti varno in je pod nadzorom. Prostor bi bil namenjen temu, da se umiri ob prihodu tujcev. Osebno bi se najverjetneje odločili za pasji boks in ga na sploh toplo priporočamo. 

PRIVAJANJE NA BOKS
Privajanje na boks je daleč od tega, da psa na silo potisnemo vanj in ga zapremo. Vsako neznano situacijo moramo psu predstaviti kot pozitivno. Rehabilitacija pa zato predstavlja še kompleksnejši proces, saj moramo psu s počasnim postopkom nekaj negativnega iz preteklosti predstaviti kot pozitivno. 
Pri učenju moramo biti sproščeni in umirjeni, pripravimo koščke najljubših pasjih priboljškov ter jih nastavimo v boks. Najpomembnejše je, da pes sam pristopi k boksu, ga začne ovohavati, raziskovati. Če se ga boji, se moramo postopka lotiti zelo previdno. Nagraditi in pohvaliti je potrebno vsako, še tako najmanjše, zanimanje za nastavljen objekt. Če je pes vajen delati s klikerjem, mu kliknemo za vsak pogled in kasneje korak v smeri boksa. Ko se pes odloči vstopiti vanj, ne zapiramo vratc, temveč nadaljujemo z nagrajanjem. Želimo namreč doseči, da bo pes sprejel boks kot nekaj pozitivnega in varnega. Sčasoma ga začnemo uporabljati kot posteljo po sprehodu, prostor za krajše dnevne počitke, prostor za žvečenje kosti. Vratca na začetku sicer zapiramo, a zelo hitro bodo lahko odprta, saj si psi kljub mehkemu kavču in postelji presenetljivo velikokrat izberejo ležanje v boksu. Kljub generacijam vzgajanja domačega psa, se v mnogih primerih še vedno pokažejo primarni zametki divje živali, ki se je morala boriti za svoj obstoj – izbor kletke pred mehko posteljo verjetno izhaja iz nuje nadzorovanja, pri čemer je pes z vseh strani zavarovan, nadzoruje pa samo prednji del. 

Če vam ideja o boksu ni všeč, izberite mirno sobo v stanovanju, kjer psička najraje spi oz. kjer se počuti najbolj varno. Delo bo sicer oteženo, saj ne bo pes v istem prostoru, ko bodo prišli gosti. Tako bo celoten proces učenja trajal dlje. 

Nadaljni korak je socializacija z ljudmi. Pred prihodom obiskovalcev zaprite psičko v boks in prosite goste, naj jo ignorirajo skozi ves proces učenja. Ko se gostje posedejo in se psička umiri, odprete vratca boksa. Tako kot pri postopku navajanja nanj, se more psička sama odločiti za nadaljni korak, brez prigovarjanja in spodbujanja.

Če izstopi in začne ponovno lajati, jo mirno povedite nazaj v boks. Povratek ne pomeni kazni, temveč vračanje v okolje, kjer se počuti varno in mirnejšo, kot okoli neznancev. 
Če se odloči, da je v boksu varnejša in kljub odprtim vratom ostane skrita, jo tako pustimo. Ko bo dovolj pogumna, četudi veliko obiskov kasneje, bo sama naredila naslednji korak.
Če pokaže interes do obiskovalcev (lahko je že najmanjši korak v smeri gosta), jo zelo pohvalimo in nagradimo z njej najljubšim priboljškom. Ko bo dovolj pogumna, jo lahko pohvalijo in nagradijo tudi gosti. 

Zavedati se moramo, da je rehabilitacija dolgotrajen proces, ki bo zahteval veliko vaje in vaše vztrajnosti. Vzporedno se bo s postopnim privajanjem na obiskovalce na domu izboljševal tudi njen odziv na mimoidoče ljudi na sprehodu.  

Kot smo že omenili, je učenje na domu lažje, saj imamo popolno kontrolo nad situacijo. Psička bo domači boks sprejela kot svoj varni kotiček, medtem ko takšnega privilegija na sprehodu ne bo. Vlogo »varnega kotička« na sprehodu boste tokrat prevzeli vi. Iz vašega razpoloženja bo črpala podatke o okolju, kar pomeni, da ji morate nuditi mirno in sproščeno energijo. Psi namreč zelo pozorno spremljajo reakcije svojih lastnikov in se glede na njih odzivajo na različne moteče dejavnike. Ko se na sprehodu soočite s situacijami, ki so do sedaj vznemirile vašega psa, bodite sproščeni in odločni; s tem boste del svoje samozavesti prenesli na vašega štirinožnega prijatelja.  

Napisali ste, da psička že ignorira ljudi na sprehodu, kar pomeni, da se prvi pozitivni znaki rehabilitacije že kažejo. Rezultat vašega truda bo z veliko vztrajnosti vedno boljši. Za vsakega mimoidočega, ki ga bo psička ignorirala, jo zelo pohvalite in nagradite; naj ji bo jasno, da je takšno vedenje zelo zaželjeno. Ne vem sicer, kako ste do zdaj vadili srečevanje z neznanci, vsekakor priporočamo vajo s preusmerjanjem pozornosti. Pri vaji uporabimo priboljške. Če ob srečanju z neznancem ostane pozorna na priboljšek, jo pohvalimo in nagradimo s še boljšo hrano (narezana hrenovka, salama). Z veliko vaje bo sama ponujala želeno vedenje in sčasoma ignorirala celotno dogajanje v okolici. Izvajanje vaj je lažje, če se pes dobro odziva na hrano, zato priporočamo tudi vajo »pozornosti«. Gre za vajo, ki odvrača pozornost z motečih dejavnosti na lastnika in je ključnega pomena tako za učenje kot tudi za rehabilitacijo.

Video osnovne pozornosti:


Tudi nervozo, ko tujec hodi za psičko, lahko odučimo s preusmerjanjem pozornosti. Za to bo vsekakor potrebovala več časa, saj nam je vsem v naravi, da se počutimo neugodno ob nenadzorovanem dogajanju za našimi hrbti. Ker se psička že na sploh boji ljudi, je dogajanje v zaledju tako še potencirano. Poleg veliko vaje, bo potrebovala tudi veliko vaše ljubezni in občutka varnosti, saj bo sčasoma pomirjena že zaradi občutka, da ji lastnik krije hrbet. 

2 komentarja:

Tamara Luna pravi ...

Med branjem sem takoj pomislila na boks, ki bi pomenil varno zavetje pred tujci. Je pa res, da morajo sodelovati tudi obiskovalci, nekateri to razumejo, spet drugi ne bodo nikoli (sploh tisti, ki jim je pes res zgolj samo žival).

Donch pravi ...

Na sploh je pri vzgoji otrok in psov ravno druge ljudi oz. družinske člane obvladovati, ker tako radi razvajajo, popuščajo ali pa pač nočejo razumeti vzgojnih pravil. Pri vseh je tako ;)

Priljubljene objave: