PoPasje: Pirenejski ovčar

petek, 10. avgust 2012

Pirenejski ovčar

"Katere pasme je kuža Joris?" ste v preteklih tednih spraševali mnogi bralci in mimoidoči, ki ste veselo, kuštravo pojavo srečevali na sprehodih.

Pasma je pri nas redka in nepoznana, julija 2012 ste lahko o njej brali v reviji Moj pes. Tudi sama sva se prvič srečala s predstavnikom Pirenejskega ovčarja in morava povedati, da sva nad Jorisom navdušena.
Joris

O PASMI: PIRENEJSKI OVČAR

Originalno ime pasme: Berger des Pyrénées  (Pyrenean Sheepdog )
FCI skupina: 1. FCI skupina - Ovčarski in pastirski psi
številka FCI standarda: 138
Velikost pasme: srednja
Velikost (samci): 40 - 54 cm
Velikost (samice): 40 - 52 cm
Življenjska doba pasme: 12 - 15 let
Barve: peščene barve do rdečerjave, črna ali siva, harlekinski vzorec
Dlaka: dolga, zelo gosta in rahlo valovita (dve vrsti: s kratko dlako na obrazu in dolgodlaki pirenejec)
Vir: www.pasme-psov.si

Že po imenu sodeč gre za pasmo, ki prihaja iz francoskih Pirenejev. Vzrejena je bila predvsem kot ovčarski pes za pašnjo ovac. Na pogled so ti psi tako specifični, da jih poznavalec zlahka prepozna, laiki pa najpogosteje mislijo, da gre za mešance.

Gre za zelo inteligentno in vdano pasmo z močnim lovskim nagonom. So zelo hiperaktivni, zato potrebujejo veliko pozornosti in športnih aktivnosti. Na lastnika se zelo navežejo, medtem  ko so do tujcev previdni. So odlični čuvaji, zelo radi lajajo. Niso primerni za neizkušene in neaktivne lastnike ter za ljudi, ki niso pripravljeni posvetiti vse svoje pozornosti vzgoji in treningu. Lastnik Pirenejskega ovčarja potrebuje čas in potrpljenje, da se bo vzgoji posvetil tudi po več mesecev. Neizkušeni lastniki, ki želijo predvsem spremljevalca in družabnika naj raje premislijo o nakupu kakšne manj zahtevne pasme. Gre za učljivo pasmo, glede nege ni zahteven, saj mu dlaka ne odpada. Zdravstvene težave, ki se najpogosteje pojavljajo pri tej pasmi, zadevajo zlasti oči in sklepe. Pogosti sta displazija kolkov in izpah pogačice, pa tudi dedna očesna bolezen, ki vodi v delno ali celo popolno slepoto. Lahko se pojavijo tudi težave s sluhom in epilepsija. Pasma se prilagodi vsem bivalnim razmeram, bistvena je predvsem količina dnevne aktivnosti. Tako kot pri vseh psih velja, premalo aktivnosti vodi v dolgočasje in destruktivnost.

Viri: 
www.pasme-psov.si

Ni komentarjev:

Priljubljene objave: