ponedeljek, 12. september 2011

Pes Pesu Pes 3.

Pozivu k sodelovanju z idejami in vprašanji se je odzvalo že nekaj ljudi. Nekateri so najino pisarjenje pohvalili, drugi pa so se oglasili s konkretnimi vprašanji.


Zdravo! Zanima me, kakšno je stanje s psičko, ki jo oglašujeta na vajinem blogu. Je že našla koga? Zanima me tudi kako delujejo naša zavetišča? Ali za vse velja, da jih po 30-dnevnem roku usmrtijo? Zdi se mi, da je to pravzaprav zelo kratek čas, da bi psu našli novega lastnika. Ne zdi se mi prav, da se izvaja evtanazija po tako kratkem času, še posebej, če so brezdomčki še tako mladi. In kolikor sem obveščena, to tudi zakon ne zapoveduje. Nekako se mi zdi, da se nekatera naša "zavetišča" res ne bi smela imenovati zavetišča. Kako je kaj s tem?

Najprej naj poveva, da se je v tem tednu oglasila ena Dobra Dušica, ki bi psičko rada vzela pod svojo streho. Lastnik zavetišča Meli se sicer nekaj časa ni javil, na koncu pa sta se zmenila, da bo sterelizirana in oddana. Informacije so bolj skope, dogovor visi v zraku, ko pa se stvari razpletejo, bova o njih vsekakor poročala. 

V Sloveniji imamo kar nekaj zavetišč - Ljubljana Gmajnice, Mala hiša (Moravske Toplice), Zonzani (Dramlje blizu Celja), Horjul, Meli (Trebnje), Oskar (Vitovlje), Maribor, Obalno zavetišče, Perun (Blejska Dobrava) in Turk (Novo mesto).

Zakonsko je določeno, da mora imeti vsaka občina podpisano pogodbo z enim izmed zavetišč, kamor potem pošilja najdene živali in za njih plačuje nujno zdravstveno oskrbo, čipiranje, cepljenje, St./Ka. in pa do 30 dni bivanja. Po preteklem 30-dnevnem roku pristanejo živali v lastništvu zavetišča, ki se odloči, kaj bo naredilo z njimi - lahko jim naprej iščejo lastnika ali pa jih uspavajo. Evtanazija se lahko izvede ne glede na stanje živali, vendar so v večini zavetišč pozorni na različne dejavnike, kot so starost, socializacija psa, zdravstveno stanje in prostorska stiska v zavetišču.

Nekatera zavetišča svojih živali nikoli ne evtanazirajo (po tem slovi hvale vredno Obalno zavetišče), zaradi česar potrebujejo več finančnih sredstev in več živaloljubnih akcij, kjer ljudje pomagajo z denarjem, hrano, odejami.

Vsekakor pa lahko pozabimo na dobrodušni blišč, ko govorimo o Zavetišču Meli, kamor spadajo tudi občine naših krajev. O tem pričajo številni odzivi ljudi na forumih, mimoidoči očividci in društva proti mučenju živali. Težko vam odgovoriva, zakaj se občine še vedno odločujejo za podaljšanje pogodbe, kljub takšnemu slabem slovesu, a vsekakor sklepava, da gre le za to, da bi občina čimprej obkljukala obveznosti, če se le da na poceni in najenostavnejši način. Na žalost.

ZAVETIŠČE MELI

Ker sama še nimava izkušenj z "našim" zavetiščem Meli, sva za mnenje povprašala eno izmed Društev proti mučenju živali:

"Z Melijem imamo zelo slabe izkušnje in jim nič več ne verjamemo na besedo. Imamo primer, ko je bil najdenček evtanaziran nezakonito že 2. dan bivanja v zavetišču. Najbolj žalostno je to, da so ga najditelji želeli vzeti k sebi, če se ne bi našel kdo drug. Za psa so rekli, da je bil zelo miren in prijazen. Lastnik zavetišča se je poslani inšpekciji izgovoril, da je bil pes zelo agresiven in se ga je moral prej znebiti. A še za to obstaja zakon, da mora, ne glede na stanje, pes počakati v zavetišču 8 dni."

Še podrobnejše poročilo pa sva našla kar na Pesjanarjevem forumu:

"Dejstvo je, da to zavetišče deluje skrajno sporno, saj v več letih obstoja ne izpolnjuje niti minimalnih pogojev delovanja. VURS vsako leto izreče več odločb, vendar jih je do sedaj izdajal le en inšpektor, ki je svoje prihode vedno dosledno najavljal, neizvrševanja odločb pa ni sankcioniral.

Stanje v zavetišču je obupno, sama sem si ga ogledala nenapovedana, ko lastnika ni bilo. Možne obiskovalce vedno poskuša odvrniti od obiska isti dan, češ, pridite jutri ... Da bi zabrisal sledove, seveda. Psi v ledenomrzlih boksih pozimi, več živali na m2 kot bi bilo dovoljeno, brez sprehodov, čeprav jih občine plačujejo, mačke v karanteni, ki po odločbi inšpektorja takrat več sploh ne bi smela obstajati. Vidno bolne mačke, udomačene in ne prostoživeče. Dokaze hranim.
Edina oskrbnica, ki jih je bilo mar živali, je bila menda odpuščena, kolikor slišim, ugotovitve inšpektorata še čakam ...

Kot društvenica sem članica Sveta zavetišča, pri svojem delu pa sem šikanirana tako, da ne morem dobiti nobenih dokumentov, niti informacij javnega značaja (IJZ), čeprav mi je lastnik zavetišča dolžan po zakonu omogočati vpogled v vso dokumentacijo, ne le IJZ. Glede lastnika zavetišča teče več inšpekcijskih postopkov tudi s strani drugih inšpektoratov,ne le VURS, tudi na Uradi IP, ugotavlja se vedno več nepravilnosti. Hranim fotografije mačk iz karantene, ki takrat po odločbi  inšpektorja več sploh ne bi smela obstajati ...
VURS se za delovanje SVeta zavetišča ne čuti pristojen, tudi nobena druga institucija ne. VURS - tudi če se čuti pristojnega, pa nekako ne ukrepa - aja, razlog bodo najbrž zveze in poznanstva. Desna roka lastnika zavetišča in pomembna oseba na VURS so pretesno povezane, da bi se kaj zgodilo ... 

Tiste informacije, ki jih dobim, npr. od drugih organov - delež evtanazij je za posamezne občine tudi več kot 60 %. Občinarji so hudo servilni do lastnika zavetišča, razlog mi ni znan. Minirajo vsak konstruktiven predlog, kako bi zavetišče delovalo bolje, bolj pregledno ... Ne zahtevajo letnih poročil Meli centra, tudi če jih, so letna poročila brez finančnih poročil, podatki se ne ujemajo ipd., iz letnega poročila za določeno občino je razvidno, da je bil delež evtanazij za pse, odlovljene s tistega območja, čez 60 %. Ko bodo prišli na dan še morebitni podatki o nezakonito opravljenih evtanazijah, bo ta odstotek še veliko višji ... Med dejavnosti zavetišča v tem in tem letu pa lastnik zavetišče navaja tudi "spremljanje dela društev za zaščito živali", s čimer prekorači svoja pooblastila, a to spet ne moti nobene institucije ...  Še to - za 5 strani letnega poročila mi je lastnik izstavil predračun v višini 415 €. Seveda ga nisem plačala in sem dobila letno poročilo drugje."

O pravilnostih presodite sami. Vsekakor se ljudje vse prej odločajo, da najdenčkom sami poiščejo dom, če se le da.

Sicer obstaja ideja, da bi se zgradilo tudi zavetišče pri nas, v Vrbini, a projekt je še daleč od uresničitve.

Ni komentarjev:

Priljubljene objave: