PoPasje: september 2011

ponedeljek, 26. september 2011

četrtek, 22. september 2011

Poimenovali so me Binna

Pred kratkim je bilo moje življenje v pravem razsulu. Nihče ni vedel, kje je moj konec in kakšen je bil moj začetek. Plašno sem se skrivala v kot zavetišča in ponoči sanjala o pasjem raju, kjer bi se skrila med mehke odeje in imela pasje prijatelje. Obupan lajež iz sosednjih kletk, hladne stene in bledi obrazi so me plašili in žalostili - je svet res tako leden?
Bilo je strašno. Bila sem tujka brez mame, brez toplega človeškega dotika ...

A tistega dne je v mojo kletko prvič posijalo sonce. Prišla je Dobra Dušica, me vzela v svoje naročje in me popeljala v svet, dotlej še neznan raj s toplo dnevno sobo, udobnim kavčem, polno posodo hrane, najboljšim pasjim prijateljem in ljubečimi človeškimi dlanmi.

Zdaj nisem več brezdomna psička iz Obrežja ... poimenovali so me Binna.



Hvala, ker obstajajo topli domovi.
Srečna sva zanjo.

PoPasje

sreda, 21. september 2011

Save The World


Psi so sreča na štirih tačkah.
Najbolj iskrena in zvesta bitja na svetu, ki nas kljub vsej hudobiji, razlasli med nami, še vedno nesebično ljubijo. Psi so ZAKON.

ponedeljek, 19. september 2011

Kužki iščejo dom

Gospa iz Bosne, ki ima preveč najdenih živali, nas je prosila za pomoč.

Do konca meseca ji je inšpektorica dala rok, da se znebi psov, v nasprotnem primeru jih bodo odpeljali v šinteraj kjer bodo usmrčeni. Morda ne veste, ampak v Bosni nimajo azilov, ampak šinteraje, v katerih bolani ljudje mučijo in zlorabljajo pse do smrti! Pretepajo jih s koli, obešajo, zastrupljajo ali pa kar z golimi rokami pokončajo!

Prosimo vsaj za začasen dom, iz katerega bosta naprej iskali stalnega.

"Ako nista ja cu morati da ih uspavam, molila bi da mi se onda pomogne oko placanja jer zelim da one onda samo zaspu, ja nemam drugog rjesenja, nedam da ih netko kasapi ili da ih netko unakazuje. Bolje je onda ovako, pisem a srce mi se kida. Olga i ja umirem sa njima, jako mi je tesko...
"


Situacija je kritična, prosimo pomagajte! Lahko ponudite tudi začasni dom.
 

Kontakt:
Olga:
070730800

Grška psička išče dom

Prijatelja že drugo leto zapored dopustujeta na Kreti. Lansko leto sta "spoznala" krdelo prijaznih psov, za katere pa sta letos ugotovila, da so jih pobili vse, razen ene psičke. Ker si psičke ne želita prepustiti kruti usodi (ki bi bila najbrž podobna kakor usoda njenih prijateljev) jo bosta pripeljala v Slovenijo.


Ker sta že odgovorna lastnika enega psička, želita psički poiskati ljubečega lastnika še preden jo pripeljeta. Je izredno prijazna in bo vašo skrb poplačala z neizmerno ljubeznijo in zvestobo. Poravnali bomo vse stroške prevoza, cepljenja, razglistenja in preostalih postopkov, le da ji najdemo dom.

Je kdo, ki bi jo bil pripravljen sprejeti?

Kontakt: lena.hren@gmail.com

nedelja, 18. september 2011

Zanimivosti iz pasjega sveta IV.

Odnos med psom in človekom se iz leta v leto izboljšuje. Pasje šole so vedno bolj popularne, imamo nekaj novih pasjih parkov in za prihodnost se lahko sprašujemo, ali bo na naši drobni Obali tudi kakšna pasja plaža?

Tokrat sva za rubriko Zanimivosti iz pasjega sveta pokukala v Slovensko naklonjenost štirinožcem.

REVIJE 
Danes imamo v Sloveniji le peščico pasjih revij. Kinološka zveza Slovenije izdaja glasilo Kinolog, ravnokar je izšla nova številka revije Moj pes, kot novorojenček pa se nam je predstavila tudi popolnoma nova revija Kužek. Se še kdo spomni revije Lord?

Spletni časopis: Žverce

PASJI PARKI
Ker so zadnji zakoni, ki se dotikajo pasjega sveta, nekoliko skrajšali povodce ljubiteljev živali in njihovih kužkov, se v Sloveniji vedno bolj uveljavljajo ograjeni parki za pse.

Lokacije:
  • Pasji park Ljubljana v Štepanskem naselju
  • Pasji park na koncu Vilharjeve, ob žel. postaji
  • Pasje igrišče v Luciji
  • Pasji park Koper
  • Prostori kinoloških društev so po navadi na razpolago svojim članom



DOVOLJEN VSTOP

Slovenske prepovedi vstopa za pse so tiste, ki naju na potovanjih pogosto spomnejo na to, da zaostajamo za državami severne Evrope. In kam lahko stopi pasja tačka?
  • V trgovine za živali
  • V več kafičev
  • V nekatere trgovine z oblačili
  • V nekaj frizerskih salonov 
Na Facebooku obstaja anketa o dovoljenju vstopa psov v mariborski Europark, pri večini Qlandij je pred trgovino "Pasja postaja", kjer lahko privežeš psa, zraven so tudi posodice z vodo.

Seveda pa je dovoljen vstop odvisen tudi od velikosti psa. Praviloma ne bo imel nihče nič proti, če boste v prostor, kjer so psi prepovedani, vzeli s seboj kakšnega mini-kužka.

PASJE TRGOVINE
  • Tukano (Na področju Slovenije je 15 prodajaln)
  • Zootic (Na področju Slovenije je 23 prodajaln)
  • Mr. Pet (Na področju Slovenije je 11 prodajaln)
  • Zoo Slonček (4 prodajalne: Brežice, Krško, Žiri, Medvode)
Na našem področju (Krško in Brežice) imamo trgovini Zoo Slonček (Stari Intermarket v Brežicah in CKŽ 137 v Krškem) in Snoopy (Qlandija Krško in v centru Brežic na Cesti prvih borce).

Iz izkušenj lahko poveva, da je Zoo Slonček cenejša in zaradi ponujenih artiklov tudi nama ljubša. Za primerjavo Mr. Peta in Zootica pa na forumih pravijo, da je Zootic cenejši.

 Imenik spletnih trgovin za hišne ljubljence: KLIK


     SLOVENSKA ZAVETIŠČA:
    • Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana, Gmajnice
    • Zavetišče Horjul
    • Zavetišče Maribor
    • Zavetišče Mala hiša, Moravske Toplice
    • Zavetišče Razborca Sonlen, Mislinja
    • Zavetišče Zonzani, Dramlje blizu Celja
    • Zavetišče Perun, Blejska Dobrava
      Obalno zavetišče za zavržene živali
    • Zavetišče Oskar, Vitovlje
    • Zavetišče Meli, Trebnje
    • Zavetišče Turk, Novo mesto


    DRUŠTVA ZA ZAŠČITO ŽIVALI
    Območna skupina 01: Ljubljana, Domžale, Trbovlje, Kočevje, Za pomoč brezdomnim živalim Repek, Za zašćito in pomoč živalim v stiski Lajka, Za pomoč prostoživečim mačkam Mačjelovka

    Območna skupina 02: Maribor, Šapica - Radlje ob Dravi, Ptuj, SLovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Koroška, Pomurje

    Območna skupina 03: Celje, Veles, Zagorje ob Savi, Velenje, Radeče, Mačja hiša

    Območna skupina 04:
    Kranj, Žverca - Škofja Loka in Kranj, Jesenice

    Območna skupina 05: Obalno društvo, Za dobrobit živali Izola, Mačkon - za pomoč živalim južne Primorske, Severna Primorska, Nova Gorica, Sežana, Dog friends - za pse izgubljene v bližini Italije

    Območna skupina 07: Posavje, Trebnje, Novo mesto

    PASJE SKUPINE
    Na Facebooku obstaja ogromno skupin, večina se ukvarja z osveščanjem ljudi o odgovornosti, ki jo prinese pes v naš dom in z željo po odpravitvi mučenja živali. Najina stran PoPasje trenutno prijateljuje z veliko skupinami, npr. Animal Angels Slovenia, Ljubitelji JRT, Stranmi zavetišč ...

    Posebej pa bi rada izpostavila skupino Pes - moj prijatelj, ki ima ogromno vlogo v slovenskem pasjem svetu. Skrbijo za ozaveščanje, pomagajo reševati mučene živali, iščejo dom zapuščenčkom, pasjeljubce motivirajo z nagradnimi igrami, z različnimi akcijami za zavetišča, se udeležujejo živalskih dogodkov po Sloveniji. Ker je njihov glas na Facebooku dosegel že 102.921 ljudi, se v kratkem selijo na svoj portal. En velik "huraaaa" za njihovo geslo: "Ne le človek, tudi žival ima svoje pravice."



    PASJI BLOGI

    PoPasje
    Moji pasji dnevi
    Labradorka Chen
    Jst in trio
    Dnevnik dveh malih, črnih in divjih reševalk
    Zanimive dogodivščine Tamare in Tie

    POTREBUJE KDO TAXI ZA SVOJEGA LJUBLJENČKA?
    http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/236115 taxi

    Oglej si še:
    Zanimivosti iz pasjega sveta IX. - najmočnejši psi
    Zanimivosti iz pasjega sveta VIII. - inteligenčna lestvica pasem
    Zanimivosti iz pasjega sveta VII. - Jack Russell terier - filmska zvezda
    Zanimivosti iz pasjega sveta VI. - pasji filmi
    Zanimivosti iz pasjega sveta V. - splošne zanimivosti
    Zanimivosti iz pasjega sveta IV. - slo. revije, parki, trgovine, društva, zavetišča
    Zanimivosti iz pasjega sveta III. - državna statistika, top SLO in ZDA psi
    Zanimivosti iz pasjega sveta II. - o anatomiji
    Zanimivosti iz pasjega sveta I. - o pasmah

    sobota, 17. september 2011

    Drugo srečanje Jack Russellov


    Dragi ljubitelji in lastniki največjih pasjih nagajivcev na svetu! Čas je za naše drugo srečanje, ki bo potekalo  na poligonu KD reševalnih psov v Celju.

    p.s.: Misija - Kara išče novega ljubimca.

    petek, 16. september 2011

    Svetovni dan živali

    Vsak dan številne zavržene, zlorabljene in zanemarjene živali potrebujejo našo pomoč. Za stanje živali v Sloveniji smo odgovorni vsi in prav vsak od nas lahko pripomore k boljšemu ravnanju z njimi. Odgovorno skrbite za svoje živali in pomagajte pomoči potrebnim. Prijavljajte primere neprimerne oskrbe in mučenja živali veterinarski inšpekciji. Osveščajte ljudi o pomenu sterilizacije in kastracije ter o primernem ravnanju z živalmi. Postanite prostovoljec v lokalnem društvu za pomoč živalim. Zavedajte se, da so živali živa bitja, s katerimi si delimo naš planet, in da čutijo, prav tako kot vi.

    Lepo skrbite zanje in jih imejte radi.

    foto: Goran Rovan
    Ob svetovnem dnevu živali vas Društvo za zaščito živali Posavje vabi na svojo stojnico, ki bo v torek, 4. oktobra 2011, od 17 do 20 ure v prostorih Mladinskega centra Krško. Prostovoljci iz društva vam bodo predstavili delo društva, vas poučili o zaščiti živali in pravilnem ravnanju z njimi, razdeljevali informativno gradivo in odgovarjali na vaša vprašanja.

    Društvo za zaščito živali Posavje

    ponedeljek, 12. september 2011

    Pes Pesu Pes 3.

    Pozivu k sodelovanju z idejami in vprašanji se je odzvalo že nekaj ljudi. Nekateri so najino pisarjenje pohvalili, drugi pa so se oglasili s konkretnimi vprašanji.


    Zdravo! Zanima me, kakšno je stanje s psičko, ki jo oglašujeta na vajinem blogu. Je že našla koga? Zanima me tudi kako delujejo naša zavetišča? Ali za vse velja, da jih po 30-dnevnem roku usmrtijo? Zdi se mi, da je to pravzaprav zelo kratek čas, da bi psu našli novega lastnika. Ne zdi se mi prav, da se izvaja evtanazija po tako kratkem času, še posebej, če so brezdomčki še tako mladi. In kolikor sem obveščena, to tudi zakon ne zapoveduje. Nekako se mi zdi, da se nekatera naša "zavetišča" res ne bi smela imenovati zavetišča. Kako je kaj s tem?

    Najprej naj poveva, da se je v tem tednu oglasila ena Dobra Dušica, ki bi psičko rada vzela pod svojo streho. Lastnik zavetišča Meli se sicer nekaj časa ni javil, na koncu pa sta se zmenila, da bo sterelizirana in oddana. Informacije so bolj skope, dogovor visi v zraku, ko pa se stvari razpletejo, bova o njih vsekakor poročala. 

    V Sloveniji imamo kar nekaj zavetišč - Ljubljana Gmajnice, Mala hiša (Moravske Toplice), Zonzani (Dramlje blizu Celja), Horjul, Meli (Trebnje), Oskar (Vitovlje), Maribor, Obalno zavetišče, Perun (Blejska Dobrava) in Turk (Novo mesto).

    Zakonsko je določeno, da mora imeti vsaka občina podpisano pogodbo z enim izmed zavetišč, kamor potem pošilja najdene živali in za njih plačuje nujno zdravstveno oskrbo, čipiranje, cepljenje, St./Ka. in pa do 30 dni bivanja. Po preteklem 30-dnevnem roku pristanejo živali v lastništvu zavetišča, ki se odloči, kaj bo naredilo z njimi - lahko jim naprej iščejo lastnika ali pa jih uspavajo. Evtanazija se lahko izvede ne glede na stanje živali, vendar so v večini zavetišč pozorni na različne dejavnike, kot so starost, socializacija psa, zdravstveno stanje in prostorska stiska v zavetišču.

    Nekatera zavetišča svojih živali nikoli ne evtanazirajo (po tem slovi hvale vredno Obalno zavetišče), zaradi česar potrebujejo več finančnih sredstev in več živaloljubnih akcij, kjer ljudje pomagajo z denarjem, hrano, odejami.

    Vsekakor pa lahko pozabimo na dobrodušni blišč, ko govorimo o Zavetišču Meli, kamor spadajo tudi občine naših krajev. O tem pričajo številni odzivi ljudi na forumih, mimoidoči očividci in društva proti mučenju živali. Težko vam odgovoriva, zakaj se občine še vedno odločujejo za podaljšanje pogodbe, kljub takšnemu slabem slovesu, a vsekakor sklepava, da gre le za to, da bi občina čimprej obkljukala obveznosti, če se le da na poceni in najenostavnejši način. Na žalost.

    ZAVETIŠČE MELI

    Ker sama še nimava izkušenj z "našim" zavetiščem Meli, sva za mnenje povprašala eno izmed Društev proti mučenju živali:

    "Z Melijem imamo zelo slabe izkušnje in jim nič več ne verjamemo na besedo. Imamo primer, ko je bil najdenček evtanaziran nezakonito že 2. dan bivanja v zavetišču. Najbolj žalostno je to, da so ga najditelji želeli vzeti k sebi, če se ne bi našel kdo drug. Za psa so rekli, da je bil zelo miren in prijazen. Lastnik zavetišča se je poslani inšpekciji izgovoril, da je bil pes zelo agresiven in se ga je moral prej znebiti. A še za to obstaja zakon, da mora, ne glede na stanje, pes počakati v zavetišču 8 dni."

    Še podrobnejše poročilo pa sva našla kar na Pesjanarjevem forumu:

    "Dejstvo je, da to zavetišče deluje skrajno sporno, saj v več letih obstoja ne izpolnjuje niti minimalnih pogojev delovanja. VURS vsako leto izreče več odločb, vendar jih je do sedaj izdajal le en inšpektor, ki je svoje prihode vedno dosledno najavljal, neizvrševanja odločb pa ni sankcioniral.

    Stanje v zavetišču je obupno, sama sem si ga ogledala nenapovedana, ko lastnika ni bilo. Možne obiskovalce vedno poskuša odvrniti od obiska isti dan, češ, pridite jutri ... Da bi zabrisal sledove, seveda. Psi v ledenomrzlih boksih pozimi, več živali na m2 kot bi bilo dovoljeno, brez sprehodov, čeprav jih občine plačujejo, mačke v karanteni, ki po odločbi inšpektorja takrat več sploh ne bi smela obstajati. Vidno bolne mačke, udomačene in ne prostoživeče. Dokaze hranim.
    Edina oskrbnica, ki jih je bilo mar živali, je bila menda odpuščena, kolikor slišim, ugotovitve inšpektorata še čakam ...

    Kot društvenica sem članica Sveta zavetišča, pri svojem delu pa sem šikanirana tako, da ne morem dobiti nobenih dokumentov, niti informacij javnega značaja (IJZ), čeprav mi je lastnik zavetišča dolžan po zakonu omogočati vpogled v vso dokumentacijo, ne le IJZ. Glede lastnika zavetišča teče več inšpekcijskih postopkov tudi s strani drugih inšpektoratov,ne le VURS, tudi na Uradi IP, ugotavlja se vedno več nepravilnosti. Hranim fotografije mačk iz karantene, ki takrat po odločbi  inšpektorja več sploh ne bi smela obstajati ...
    VURS se za delovanje SVeta zavetišča ne čuti pristojen, tudi nobena druga institucija ne. VURS - tudi če se čuti pristojnega, pa nekako ne ukrepa - aja, razlog bodo najbrž zveze in poznanstva. Desna roka lastnika zavetišča in pomembna oseba na VURS so pretesno povezane, da bi se kaj zgodilo ... 

    Tiste informacije, ki jih dobim, npr. od drugih organov - delež evtanazij je za posamezne občine tudi več kot 60 %. Občinarji so hudo servilni do lastnika zavetišča, razlog mi ni znan. Minirajo vsak konstruktiven predlog, kako bi zavetišče delovalo bolje, bolj pregledno ... Ne zahtevajo letnih poročil Meli centra, tudi če jih, so letna poročila brez finančnih poročil, podatki se ne ujemajo ipd., iz letnega poročila za določeno občino je razvidno, da je bil delež evtanazij za pse, odlovljene s tistega območja, čez 60 %. Ko bodo prišli na dan še morebitni podatki o nezakonito opravljenih evtanazijah, bo ta odstotek še veliko višji ... Med dejavnosti zavetišča v tem in tem letu pa lastnik zavetišče navaja tudi "spremljanje dela društev za zaščito živali", s čimer prekorači svoja pooblastila, a to spet ne moti nobene institucije ...  Še to - za 5 strani letnega poročila mi je lastnik izstavil predračun v višini 415 €. Seveda ga nisem plačala in sem dobila letno poročilo drugje."

    O pravilnostih presodite sami. Vsekakor se ljudje vse prej odločajo, da najdenčkom sami poiščejo dom, če se le da.

    Sicer obstaja ideja, da bi se zgradilo tudi zavetišče pri nas, v Vrbini, a projekt je še daleč od uresničitve.

    Athos išče dom

    Ker si želiva, da bi vsi psički živeli v popolnem razkošju, sva se odločila, da pomagava pikastemu kosmatinčku, ki si nikakor ne zasluži situacije, ki se mu trenutno dogaja.

    Zaradi nepremišljenega nakupa in pomanjkanja časa se prodaja 5-mesečni dalmatinček Athos. Je zelo ubogljiv, zna tudi že nekaj osnovnih povelij (sedi, tačka, prostor). Lastnica ga proda za simbolično ceno 150eur, zraven pa dobite še vse igrače, šampone in druge pripomočke. Vsekakor se ne oddaja na ketno.

    Athos
    Zavedati se moramo, da je takšno menjanje lastnikov zelo stresno za psa, zato si želiva, da se najde zanesljiva, odgovorna Dobra Duša, ki bo Athosu stala ob strani in mu pomagala, da se čimprej navadi na nov dom.

    Dalmatinci so po značaju inteligentni, vdani, prilagodljivi, imajo tudi izjemen smisel za čistočo. So zelo dobri družinski psi ali spremljevalci. Dobro se prilagodijo tudi življenju v stanovanju. A zavedati se moramo, da potrebujejo veliko gibanja in učenja, saj lahko postanejo zaradi pomanjkanja aktivnosti težavni in nesrečni.
    Za več informacij o pasmi - klik.

    Dobre Dušice, kontaktirajte nas lahko preko na gmail: popasjeblog@gmail.com
    ali na kontakt 041 821 614

    četrtek, 08. september 2011

    Kako si mi lahko to storil?

    Avtor zgodbe: Jim Willis
    Prevod: Bobi4ever Team ---> www.bobi4ever.net 

    "Z namenom osveščanja ljudi, kakšno odgovornost prinese nakup psa."

    Ko sem bila še kužek, sem te zabavala s svojimi vragolijami in te spravljala v smeh. Rekel si mi tvoj otrok in, kljub številu pogrizenih čevljev in nekaj uničenih blazin, sem postala tvoj najboljši prijatelj. Ko sem bila poredna, si zažugal s prstom proti meni in vprašal »Kako si lahko?« - a potem si se omehčal in me pobožal po trebuhu.


    Moje hišno vzgajanje je trajalo dlje od pričakovanega, saj si bil zelo zaseden, a skupaj sva se potrudila. Spomnim se noči, ko sem se s smrčkom stiskala k tebi, poslušala sem tvoja zaupna sporočila in skrite sanje, verjela sem, da življenje ne more biti bolj popolno. Šla sva na dolge sprehode in tekanja po parku, vozila sva se z avtom, šla na sladoled (jaz sem dobila samo kornet, ker “sladoled škodi psom”, si rekel), in dolgo sem dremala v soncu, ko sem čakala, da ob koncu dneva prideš domov.

    Postopoma si vedno več časa posvečal službi in delovnem uspehu ter iskanju človeške družbe. Potrpežljivo sem te čakala, te tolažila ob razočaranjih, nikoli te nisem grajala zaradi slabih odločitev, ali te pričakala z bučnim veseljem ko si prišel domov ali ko si se zaljubil.

    Ona je zdaj tvoja žena in ni ljubiteljica psov – a vseeno sem jo z dobrodošlico sprejela v najin dom, pokazala sem ji naklonjenost in jo ubogala. Bila sem srečna, ker si bil ti srečen. Potem pa so prišli dojenčki in s tabo sem delila vznemirjenje. Bila sem očarana nad njihovo nežno barvo kože, nad njihovim vonjem in tudi sama sem hotela materinsko skrbeti za njih. Le ona in ti sta bila v skrbeh, da jih bom poškodovala, zato sem večino svojega časa preživela izgnana v drugo sobo ali v pasjo košaro. O, kako sem si jih želela ljubiti, a postala sem “ujetnik ljubezni”.


    Ko so rastli, sem postala njihova prijateljica. Oprijeli so se mojega kožuha in se dvignili na svoje negotove noge, vtikali so prste v moje oči, raziskovali moja ušesa in me poljubljali po nosu. Rada sem imela vse v zvezi z njimi, njihove dotike – saj je tvoj dotik postal zelo redek – in branila bi jih s svojim življenjem, če bi bilo treba.

    Priplazila bi se v njihove postelje in poslušala njihove skrbi in skrite sanje. Skupaj smo čakali zvok tvojega avta na cesti. Včasih, ko so te vprašali ali imaš psa, si iz denarnice izvlekel mojo sliko in jim pripovedoval zgodbe o meni. V zadnjih letih pa samo odgovoriš z “da” in zamenjaš temo pogovora. Iz “tvojega psa” sem se spremenila v “nekega psa” in žal ti je bilo vsakega stroška v zvezi z mano.

     Zdaj se ti odpira nova karierna priložnost v drugem mestu, zato se boste preselili v stanovanje, v katerem niso dovoljeni ljubljenčki. Sprejel si pravilno odločitev za svojo “družino”, a nekoč sem bila jaz tvoja edina družina.

    Bila sem navdušena nad vožnjo z avtom, dokler nismo prispeli v zavetišče za živali. Začutila sem vonj po psih in mačkah, vonj po strahu, obupanosti. Izpolnil si papirje in rekel “vem, da boste našli dober dom zanjo”. Skomignili so z rameni in te žalostno pogledali. Oni razumejo, kakšne so možnosti psa ali mačke srednjih let, kljub “papirjem”. Moral si povleči sinove prste z moje ovratnice medtem ko je kričal “Ne, očka! Prosim, ne dovoli jim, da odpeljejo mojega psa!” Skrbelo me je za njega, skrbelo me je, kaj si ga ravnokar za celo življenje naučil o prijateljstvu in predanosti, o ljubezni in odgovornosti ter o spoštovanju. Za slovo si me potrepljal po glavi, izognil si se pogledu v moje oči in vljudno odklonil, da bi vzel mojo ovratnico in povodec s seboj. Imel si rok v službi, in zdaj ga imam tudi jaz.

    Ko si odšel, sta dve prijazni gospe rekli, da si verjetno vedel za svojo selitev že pred meseci, pa nisi niti poskusil, da bi mi našel drugi dom. Zmajali sta z glavo in vprašali “Kako si lahko?”


     V zavetišču so do nas pozorni toliko, kolikor jim to dopušča zapolnjen urnik. Seveda nas nahranijo, a apetit sem izgubila že pred dnevi. Na začetku sem vsakič, ko je nekdo šel mimo moje ograde, pritekla v upanju, da si ti - da si se premislil – da so to bile samo grde sanje... ali pa sem upala, da je vsaj nekdo ki mu je mar, kdorkoli ki bi me lahko rešil. Ko sem se zvedela, da se ne morem kosati z razigranostjo srečnih kužkov, ki so neobremenjeni s svojo usodo, sem se umaknila v oddaljen kot in čakala.

    Slišala sem njene korake, ko je ob koncu dneva prišla po mene in odtavala sem za njo po hodniku v ločeno sobo. Blaženo tiho sobo. Postavila me je na mizo, me drgnila po ušesih in rekla naj ne skrbim. Moje srce je razbijalo v pričakovanju, istočasno pa sem tudi čutila olajšanje. Ujetnik ljubezni je prišel do konca svojih dni. Glede na mojo naravo, sem bila bolj zaskrbljena zanjo. Breme, ki ga nosi, je težko in to vem, tako kot sem poznala vsako tvoje razpoloženje.

    Nežno je zategnila obvezo okrog mojih sprednjih tačk in po licih ji je pritekla solza. Polizala sem njeno dlan na enak način kot sem pred mnogimi leti tolažila tebe. Strokovno je vtaknila votlo iglo v mojo žilo. Občutila sem ubod in mrzla tekočina je začela teči po mojem telesu, zaspano sem se ulegla, jo pogledala v oči in zašepetala “Kako si lahko?”


     Mogoče je razumela mojo pasjo govorico, zato je rekla “Žal mi je”. Objela me je in hitela razlagati, da je njena naloga, da me pospremi v boljši kraj, kjer ne bom prezrta ali zlorabljena ali zapuščena, ali da bi morala sama poskrbeti zase – ljubeč in svetel kraj, ki je popolnoma drugačen od tega zemeljskega prostora. S svojimi zadnjimi drobci energije sem ji s premikanjem repa poskusila povedati, da moj »Kako si lahko?« ni bil namenjen njej. Namenjen je bil tebi, Moj Ljubljeni Gospodar. Vedno bom mislila nate in vedno te bom čakala.

    Želim vam, da bi vam vsi v vašem življenju izkazali toliko predanosti.

    Opomba avtorja:

    Če ste med branjem “Kako si lahko?” imeli solzne oči, kot sem jih imel jaz med pisanjem, je to zato, ker je to zgodba milijonov ljubljenčkov, ki umrejo vsako leto v ameriških in kanadskih zavetiščih za živali. Zgodbo lahko v nekomercialne namene širi kdorkoli, le označena mora biti s pripadajočo oznako avtorske pravice.

    torek, 06. september 2011

    Pes Pesu Pes 2.

    Pozivu k sodelovanju z idejami in vprašanji se je odzvalo že nekaj ljudi. Nekateri so najino pisarjenje pohvalili, drugi pa so se oglasili s konkretnimi vprašanji.

    EVA:
    Hej. Pred petimi dnevi se je naši družinici pridružil še kuža Max. Naša prva - Biba je strašno ljubosumna in užaljena. Kar naprej renči in laja nanj, se mu odmika. Res je, da je pri nas šele nekaj dni, a me kar srce boli, ko vidim kakšna je. Imata morda kakšen nasvet, kaj narediti?

    Odgovor:
    Če podrobneje primerjamo določena vedenja v pasjem in človeškem svetu, lahko vidimo podobne motive in včasih najdemo zanje tudi iste odgovore
    V tvojem primeru gre verjetno za "otroško ljubosumje", ko se pes sprva noče sprijazniti z dejstvom, da bo moral svoje življenje deliti z drugim psom.

    Biba se mora sprijazniti, da ne bo več edini pes v hiši, paziti moraš le, da je ne boš zapostavljala, saj bi s tem njeno prilagajanje le še upočasnila. Zaupanje v novega kosmatinca si bo pridobila z čimveč preživetimi skupnimi aktivnostmi.
    Ker Biba doživlja Maxa kot neznanca in ne ve, kako bi se vedla do njega, ji moraš pokazati, da prinaša novost s seboj same pozitivne lastnosti.

    Sprejemanje novega člana družine se razlikuje od psa do psa. Nekateri bodo "prišleka" sprejeli brez težav, drugi pa bodo potrebovali več časa.  
    Načeloma se na začetku več pozornosti vedno nameni novemu članu, zato bodite pozorni, da pri ljubkovanju ne pozabite na starejšega psa, saj nočemo med njima vzbuditi tekmovalnosti in ljubosumja.

    S prihodom novega psa prihajajo na plan tudi nova pravila - ali smeta lajati, ali smeta noreti po stanovanju, se je dovoljeno igrati v hiši ali samo zunaj. Pri postavljanju vseh teh pravil se moramo zavedati, da nobeden od psov le-teh še NE POZNA in lahko z našo frustracijo stvari le še poslabšamo.

    Na prihod novega kužka se je priporočljivo pripraviti. Seznanite svojega psa z novim nekje na samem, kjer ne bo drugih motečih dejavnikov (družine, hrane, igrač). Naj se spoznata sama, potem ju šele izpostavite prijateljem in družini. Starejšega psa ne zapirajte v drug prostor, medtem ko se ukvarjate z novim.

    Pri igri ne reagirajte negativno na vsak padec novega kužka, saj se znajo psi igrati zelo grobo. V primeru da je starejši pes večji in neroden, ga naučite previdnega pristopa.
    ----------------------------------------------------------------------------------------------------

    Slednje vprašanje nama je Eva poslala že pred časom in, ko sva se danes pogovarjala z njo, je povedala, da se imata Biba in Maxi zdaj neizmerno rada. Še nekaj pesjanarske ljubezni, ujete na fotografijah:

    "Lejga tamalga, ne mi nagajat."
    Jutranji sonček
    Maxi in Biba
    Utrujena po smučanju

    nedelja, 04. september 2011

    Kosmatuni na Borštu

    FirstWakePark na Borštu ni raj le za norce na deskah, tja zahajajo tudi takšni - na štirih tacah. Danes sta se naši veseli druščini pridružila še nekdanji varovanček Paxx in doberman Jon.

    Napredki: Bella je preplavala celo jezero, še vedno navdušeno (hvala bogu - neuspešno) lovi deskarje, Kara pa že prostovoljno potuje na svoji deski.


    Priljubljene objave: